Tečaj italijanščine je odlična priložnost, da ob učenju jezika odkrivate tudi značilnosti italijanske kuhinje ter njene najbolj poznane jedi in izdelke. Ko govorimo o tipičnih italijanskih mlečnih izdelkih, mnogi najprej pomislijo na nežno mocarelo ali pa na intenziven okus parmezana Grana Padano. Kaj pa rikota (la ricotta)?

Vsestransko uporabna

Rikota, pri nas znana kot albuminska skuta, je mlečni izdelek, ki ga v italijanski kuhinji uporabljajo v različnih vrstah jedi – od predjedi (l’antipasto), solat (l’insalata) do sladic (il dolce). Pogosto jo uporabijo tudi za različne nadeve (il ripieno) testenin, kot so tortelini, ravioli in kaneloni.

Recept za odlične njoke iz rikote

Z žlico v posodi zmešajte 300 g ostre moke, 20 g mehke moke, 440 g rikote, 6 rumenjakov, 40 g sveže naribanega parmezana, 2 ščepca muškatnega oreščka, 2 ščepca soli in 2 ščepca popra. Na pomokani delovni površini mesite 3 minute. Razdelite na 4 dele in z rokami razvaljajte v tanko dolgo klobaso ter jo narežite na 2 cm dolge njoke. V vrelem kropu kuhajte, dokler ne splavajo na površje, nato znižajte temperaturo in kuhajte še 2 minuti. (Količine so za 5 oseb. Preverjeno v Linguli.)

Kako nastane rikota?

Rikoto izdelujejo iz sirotke (il siero di latte). Poznamo več vrst rikote glede na to, katero mleko je uporabljeno. Izdelujejo jo iz kravjega (il latte di vacca), kozjega (di capra) in ovčjega mleka (di pecora) ali mleka vodnih bivolov (di bufala).

Po izdelavi sira ali skute ostane sirotka, ki ji dodajo citronsko kislino in vse skupaj segrevajo nekje do 90 °C. Na površju ostane smetanasta plast, ki jo posnamejo – in to je rikota. Rikota je eden najbolj svežih (fresco) in najlažjih (leggero) sirov, vsebuje malo maščob in veliko proteinov. Njen okus je blag in sladkast (dolce). Je lažje prebavljiva kot skuta, po strukturi pa je bolj gladka. Ime je dobila po postopku pridelave, saj ricotta pomeni ponovno kuhana.

Pripravimo rikoto sami!

Za rikoto potrebujemo:

• 4 l mleka (4 litri di latte)
• 2 žlici citronske kisline (2 cucchiai di acido citrico)
• 1 žlička soli (un cucchiaino di sale)

Priprava (la preparazione):

Vse sestavine damo v lonec in postavimo na štedilnik. Segrevamo do približno 90 °C. Ko opazimo, da se začenja oblikovati smetanasta plast, ugasnemo ogenj. Pustimo počivati približno 15 minut.

S pomočjo gaze precedimo (colare) tekočino in pustimo približno eno uro, da se rikota odcedi. Počakamo, da doseže določeno stopnjo suhosti. Zatem jo lahko že poskusimo ali postavimo v zaprto posodo za največ teden dni.

Izdelek z zaščiteno označbo porekla

Od leta 2005 je rimska rikota zaščitena z označbo porekla (DOP – denominazione d’origine protetta), leta 2010 pa je to označbo pridobila še bivolja rikota iz Campane.

Rikoto izdelujejo po vsej Italiji, v nekaterih regijah pa so znane tudi druge različice rikote – dimljena (affumicato), starana (stagionato) ali slana (salato).

Tečaj italijanščine je poučen

Tečaj italijanščine je odlična priložnost, da bolje spoznate italijansko kulinariko. Znanje italijanščine pa vam bo prav prišlo pri prebiranju receptov ali obisku italijanske restavracije.