Pandoro ali panettone?

Pogovor na tečaju italijanščine v Linguli nas hitro pripelje do hrane, saj so dobro pripravljene jedi sinonim za italijansko kuhinjo. Veseli december je čas razvajanj, na policah trgovin pa najdemo tudi dve italijanski slaščici – pandoro in panettone. Gre za vrsti božičnih kolačev, oba pa prvič omenjajo že v 13. stoletju. In kakšna je razlika med njima?

Pandoro

Ta slaščica prihaja iz okolice Verone, idejo zanj pa naj bi slavni slaščičar Domenico Melegatti dobil iz tradicije pripravljanja slaščic, prekritih s tankim slojem čistega zlata – od tod tudi ime pandoro (pan d’oro = zlati kruh).

Panettone

Gre za slaščico, ki prav tako izvira s severa Italije. Legenda pravi, da je milanski kuhar Ambrogione ob pripravi božične večerje naročil malemu Toniju, naj pazi na peč. Toni je seveda zaspal, ko se je prebudil, pa se je slaščica že zažgala. V strahu je Toni uporabil sestavine, ki jih je našel v kuhinji, in dal zmes v pečico. Glavni kuhar je spremembo opazil, ker pa ni imel časa za pripravo nove sladice, je gostom ponudil Tonijevo »mojstrovino«. Na srečo so bili nad sladico vsi navdušeni, Toni pa je odnesel celo kožo. Tako je nastal il pane di Toni (Tonijev kruh) – panettone.

Se vam že cedijo sline? Na tečaju italijanščine v Linguli boste spoznali ogromno zanimivosti o tipičnih italijanskih jedeh. Opozorilo: za kruljenje v želodčkih ne prevzemamo odgovornosti! 🙂