Bogastvo za tartuf

V italijanščini tartufu rečejo tartufo. V severni Italije in Umbriji so tartufi ključna sestavina v mnogih jedeh. Tartuf je zaradi svojega izjemnega okusa, aromatičnosti in ne nazadnje tudi cene, ki gre včasih v neznanske višave, nedvomno kralj med gobami.

  • Tartúfi ali gomoljíke so užitne podzemne gobe, ki večinoma uspevajo v Italiji, Franciji, Španiji, pa tudi v slovenski in hrvaški Istri. Slovenija je edina država, kjer je njihovo nabiranje prepovedano.
  • Ker tartufi nimajo nadzemnih delov, jih človek sam ne more najti, zato si nabiralci pomagajo s posebej izurjenimi psi ali svinjami. Še danes ni povsem razjasnjeno, kako sploh rastejo te gobe, znano je le, da morajo za uspešen razvoj živeti v simbiozi z drevesi.
Beli tartufi

Beli tartufi

  • Osnovni vrsti tartufov sta dve: beli in črni tartufi (tartufo bianco in tartufo nero). Beli uspevajo le v Istri in Italiji, čas njihove rasti pa je zelo kratek. Ker so redkejši od črnih, dosegajo tudi ceno nekaj tisoč evrov za kilogram. Najboljši so surovi, ker takšni ohranijo največ arome.
  • V kulinariki se uporabljajo na več načinov: sveži, posušeni, namočeni v oljčno olje ali zmleti in posušeni. Ker imajo zelo intenzivno aromo, pri pripravi jedi uporabimo zelo majhno količino.
  • V bližini Albe v Italiji so že konec 19. stoletja ustanovili univerzo, na kateri trenirajo pse sledilce. Tu vsako leto prirejajo tudi festival belih tartufov in v okviru njega dražbo, na kateri se za tartufe potegujejo kupci z vsega sveta.
  • Iz ohranjenih zapisov je razvidno, da so tartufe poznali že stari Egipčani, kasneje tudi Grki in Rimljani, ki so bili prav tako njihovi navdušeni ljubitelji.

Da boste na kulinarične obiske Italije dobro pripravljeni in da boste lahko brali recepte tudi v italijanščini ter se morda o njih pogovorili tudi s kuharjem, bomo poskrbeli na tečajih italijanščine v Linguli.